Tretji dan naše izmenjave smo pričeli z obiskom šole za imigrante, kjer poteka pouk švedščine na različnih ravneh. Z ravnateljico Heidi Sundelin smo si ogledali, kako poteka celoten proces integracije. Večina priseljencev prihaja iz afriške Somalije in Sirije. Spoznali smo, da učitelj ne posreduje le znanja, temveč se z njimi povezuje tudi na osebni ravni in jim pomaga pri spopadanju pri vsakodnevnih težavah. Pogosto so učitelji edini stik s švedsko skupnostjo, saj priseljenci večinoma živijo izolirano.
Nadaljevali smo z delavnicami aktivnega državljanstva, kjer je delo potekalo v mešanih skupinah z gostitelji. Debatirali smo o naslednjih vprašanjih:
- Kako je EU prispeva k svetovnemu miru?
- O katerih pristojnostih EU ne sme odločati?
- Katera področja bi kot Erasmus študent prednostno ratreševal?
Drugi del debate smo namenili primerjavi šolskih sistemov. Naše ugotovitve so:
- Švedski šolski sistem je veliko bolj odprt in učiteljem omogoča večjo avtonomijo pri izbiri učne snovi;
- Veliko večji poudarek je na samostojnem delu in kritičnem razmišljanju. Učitelje kličejo po imenih in med njimi vlada prijateljski odnos.
- Odločujoč vpliv pri vpisu na fakulteto ima učiteljeva ocena – njihova ocenjevalna lestvica je med A in F, A je najboljša, F pa najnižja ocena.
- Izrazita je učiteljeva avtonomija, stikov s starši skorajda ni.
- Dijaki med poukom ne delajo zapiskov, pijejo kavo, poslušajo glasbo in se lahko tudi prosto sprehajajo.
- Preverjanje znanja ne poteka v obliki testov, večinoma le v obliki seminarskih nalog in esejev.
