Običajni šolski dnevi

Kot že omenjeno, so njihovi urniki bistveno daljši od naših, saj običajen šolski dan poteka od 8. do 15.30. ure, kljub temu, pa se učitelji trudijo za precej sproščeno in pozitivno učno okolje, ki ni preveč stresno. Zelo pogosto je skupinsko delo, projektne naloge in predstavitve, ki jih učenci pripravljajo delno v šoli in delno doma. Kot posledica daljših šolskih dni, pa je količina domačega dela v primerjavi z našo manjša. Pri pouku so prav tako pogoste debate med dijaki, kjer izmenjujejo svoje poglede na različne teme, ki jih obravnavajo.

Velika večina dijakov, za svoje šolsko delo uporablja tablične računalnike, ki omogočajo hiter prenos delovnih listov in enostavno reševanje le teh, kar zmanjša porabo papirja in posledično obremenitev na okolje, ob istem času pa je pametna rešitev, za lažje šolske torbe in preprečevanje pozabljanja oziroma potrebe po nošenju učbenikov in delovnih zvezkov. Ta sistem se mi zdi zelo funkcionalen in praktičen, ob istem času pa tudi skrben za okolje.

Zelo pogoste so dvojne ure (dvakrat po 45 min), med katerimi ni nujno vmesnih odmorov. Glavni odmor traja 45min, od 13. do 13.45 ure, kar pa predstavlja tudi čas kosila. Dijaki kosilo navadno nosijo od doma, ali pa si ga kupijo v lokalni trgovini.

Število testov in ocenjevanj je odvisno od izbranih predmetov na Abitur (njihova verzija mature, ki se opravlja po 12 ali 13 letih šolanja). Testi vedno trajajo 90minut ter so temu primernega obsega, vendar pa je njihovo število v primerjavi z našim manjše. Teste dijaki ponavadi pišejo v zvezke in nato oddajo le te. Dijaki ur nimajo kot enotni razredi, saj se njihovi urniki razlikujejo od izbranih predmetov na Abitur ter od predmetov, ki jih dijaki želijo obdržati, saj je po 10. letu šolanja, možna opustitev nekaterih predmetov (kemije, fizike, ekonomije…). Razred je tako navadno osnovan na podlagi izbranega glavnega predmeta na Abitur-i, kljub temu pa imajo v povprečju skupaj le kakšne 4 predmete od 11.

Med letom so precej pogoste tedenske prakse, kjer si dijak za 3 tedne izbere prakso pri poklicu, ki ga želi nadaljne opravljati, zato, da ima praktičen in realen vpogled v kako sam poklic poteka v normalnem vskadanju.

Po končani srednji šoli si veliko dijakov vzame leto prakse, kjer eno leto spremljajo poklic, preden nadaljujejo izobrazbo na univerzi. Precej pogosto je tudi leto odmora-gap year, ki pa je namenjeno potovanju in preizkušanju različnih poklicev. Menim, da pritisk nad takojšnjim nadaljnim šolanjem po končani srednji šoli, ni tako velik kot pri nas. Zavedajo se, da so še mladi, ko sredno šolo končajo, zato pa kakšno leto odmora pred univerzo, ne predstavlja nobene nenormalnosti ali skrbi.