Dan smo začeli z blok uro angleščine na najvišji ravni s profesorico, ki prihaja iz Kalifornije. Dijaki so pri pouku predstavili znane pravljice, ki so jih preoblikovali iz perspektive drugih književnih oseb. Delo je potekalo v parih, na koncu pa so svoje izdelke predstavili tudi drugim. Presenečeni smo bili nad manjšo učno skupino, ki pa je bila za švedska merila še vseeno precej številna. Dijaki veliko dela opravijo samostojno, na računalnikih, ki jih šola podari ob začetku izobraževanja, ob zaključku pa jih lahko odkupijo za simbolično ceno. Pouk angleščine na tej ravni temelji na analizi strokovnih in literarnih del, pisanju esejev, kritik, komentarjev … Pogosto imajo pri pouku tudi debato. Slovnici posvečajo več pozornosti v začetnih letih, kasneje pa je ne preverjajo več, saj naj bi dijaki to znanje že osvojili. Ob odsotnosti profesorja dijaki delo opravijo samostojno in ga tudi oddajo.
Po odmoru za kavo, smo spoznali naše sovrstnike, ki sodelujejo v tem projektu. Predstavili so nam svoje aktivnosti, mi pa njim Slovenijo in našo šolo s himno. Sledile se delavnice na temo aktivnega državljanstva. Marina nam je pripravila trditve o EU, mi pa smo se morali opredeliti, ali se z njimi strinjamo ali ne. Svoja stališča smo argumentirali. Spoznali smo, da s švedskimi vrstniki delimo podobna stališča.
Po kosilu smo obiskali različne programe poklicnega izobraževanja. Ogledali smo si njihovo osnovno šolo s posebno učilnico, ki je namenjena učenju samskega jezika. Sami (tudi Laponci) so ugrofinski narod, ki živi na Norveškem, Švedskem, Finskem in na polotoku Kola v Rusiji in se tradicionalno ukvarja z rejo severnih jelenov.
