Zapisala Katja Šprah
Moja praksa v finskem vrtcu je bila izjemno dragocena izkušnja, ki mi je prinesla veliko novega znanja in vpogleda v tamkajšnji vzgojno-izobraževalni sistem. Že od prvega dne sem opazila, kako velik poudarek dajo na samostojnost otrok, prosto igro in stik z naravo. Otroke spodbujajo, da sami raziskujejo, postavljajo vprašanja in se učijo skozi izkušnje, kar je bila ena izmed stvari, ki me je najbolj navdušila.
Vzgojiteljice so bile zelo prijazne, vedno pripravljene na sodelovanje in pomoč. Kljub jezikovni razliki smo hitro našle skupni jezik. Ves čas sem se počutila kot del ekipe, in cenila sem, da so mi zaupali različne naloge. Od pomoči pri organizaciji dejavnosti do vodenja ustvarjalnih delavnic.
Posebej me je navdušil način, kako vključujejo naravo v vsakodnevne dejavnosti. Pogosto opazovanje narave in igra na prostem so ključni del dneva, ne glede na vreme. Otroci so se izjemno veliko naučili o naravnem okolju, spoznavali so rastline, živali, pa tudi gobe, o katerih smo imeli kar nekaj zanimivih pogovorov.
Praksa na Finskem me je naučila tudi drugačnega pristopa k vzgoji. Manj je bilo formalnih pravil, več pa proste igre in spontanega učenja.
Ob koncu prakse sem se težko poslovila, saj sem se z otroki, vzgojiteljicami in pomočnicami res lepo povezala. Njihove besede zahvale in želje, da bi ostala z njimi, so mi dale občutek, da sem bila dobro sprejeta in da sem tudi sama prispevala k njihovemu vsakdanu. Ta izkušnja mi bo zagotovo ostala v spominu kot ena izmed najbolj posebnih in dragocenih v moji poklicni poti.