V današnjem nenehno spreminjajočem se svetu, ki ga zaznamuje hitra globalizacija, so mednarodni projekti postali ključni sestavni del izobraževanja in družbene angažiranosti. Gimnazija Celje – Center, program predšolska vzgoja, je ponovno dobil priložnost sodelovati v projektu Erasmus KA220, ki je osredotočen na spodbujanje pripravljenosti za gibanje ter prostovoljno delo.
Nosilec projekta je Šolski center v Valkeakoski (Valkeakosken Ammatiopisto. Tretji partner v projektu je Poklicna šola Friedrich List (Friedrich-List-Berufskolleg) iz nemškega mesta Hamm. Tu je potekalo tudi naše prvo srečanje z dijaki, kjer smo začeli s prvimi dejavnostmi, povezanimi z izhodiščem projekta, raziskavo (Eurobarometer, 2022; WHO, 2022), ki je pokazala povezavo med telesno neaktivnostjo mladih in različnimi izzivi na področju dobrega počutja, vključevanja in raznolikosti. Zato je zelo pomembno, da se v družbi spodbujajo različne telesne dejavnosti in razvija prostovoljno delo.
Opis prvega srečanja so pripravili vključeni dijaki: Bor Golob, Hana Boj, Taja Kotnik, vsi trije iz 2. a; Ajda Ramšak in Taja Križman Vecej iz 2. h ter Elizabeta Tadina iz 2. j.
Naše popotovanje v Hamm se je pričelo v nedeljo 24. 9. 2023, ko smo se z našo skupino dobili pred šolo, se poslovili od staršev in se sedli v kombi, ki nas je peljal na letališče na Dunaju. Nekateri od nas smo bili na letalu prvič in profesorici ki sta se nam pridružili sta nas dobro vodili po letališču in po letalu. Po pristanku, smo prevzeli prtljago in se odpravili naprej na Sky-train in nato na vlak do mesta Hamm. Ker smo bili precej zgodnji, naše hotelske sobe še niso bile pripravljene, zato smo si vzeli nekaj časa za spoznavanje mesta, ogledali smo si park, se sprehajali po ulicah in jedli na »Street food« festivalu. Popoldne so bile hotelske sobe k sreči že pripravljene in smo se malo odpočili, zvečer pa smo se skupaj odpravili na večerjo. (ET)
Drugi dan bivanja v Nemčiji je bil naš prvi dan dejavnosti, ki smo jih imeli v zvezi s projektom. Zjutraj smo odšli do šole Friederich-List-Berufskolleg. Tam smo spoznali sovrstnike iz Nemčije in Finske. Za začetek smo vsi skupaj igrali igro dodgeball in tudi nekaj drugih iger z žogo. V ekipah za vse igre smo bili z ostalimi dijaki pomešani. Po tem pa smo začeli z gimnastiko. V času obiska smo namreč opravljali nekatere naloge, ki jih je potrebno opravit za dosego športne značke. Pri tem delu aktivnosti smo preskakovali kolebnico, delali prevale na posebnih drogih, se preizkusili v skokih okoli svoje osi in še veliko več.
Vmes smo imeli tudi slavnostno otvoritev projekta, kjer nas je nagovorila ravnateljica šole, dr. Heike Stiepelmann. Za konec našega prvega skupnega dneva pa smo države med sabo tekmovale. Skozi poligon smo morali v lončkih nositi vodo in na koncu z njo napolniti vedro, da je žogica padla ven. Pri tej aktivnosti smo zmagali Slovenci. (HB)
V torek smo se prav tako dobili pred njihovo šolo, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do stadiona v Hammu (HSC-Bogensportzentrum), kjer so nam tamkajšnji prostovoljci razkazali stadion in nam povedali nekaj več stvari o njem. Razložili so nam katere športne dejavnosti bomo izvajali. Ponovno smo opravljali športne dejavnosti za športno značko. Po skupinah pa so nas razdelili naključno, tako da smo bili med državami malo pomešani. Tako smo se začeli z drugimi dijaki tudi več pogovarjati. Skakali smo v daljino, suvali kroglo, metali žogo in tekli na 60 metrov. Po dejavnostih smo se odpravili na kosilo v restavracijo, ki je kar na stadionu in nato v hotel, kjer smo imeli malo časa za počitek.
Popoldan smo se ponovno dobili z Nemci in Finci in se z vlakom odpravili do stadiona Vonovia. Pred tekmo so nam razkazali tudi celoten stadion in nam povedali njegovo zgodovino. Imeli smo priložnost stopiti na stadion, medtem, ko sta se ekipi ogrevali in pripravljali na tekmo. Imeli smo tudi priložnost obiska sobe za novinarje, kjer se po končanih tekmah odvijajo intervjuji. Smeli smo se usesti na tiste stole ter se postaviti v vlogo intervjuvancev. Za nas je bilo vse to zelo zanimivo. Sledil je ogled ženske nogometne tekme med Nemčijo in Islandijo. Zmagale so Nemke, z rezultatom 4:0. Pred tekmo smo dobili tudi zastave, s katerimi smo navijali in se zabavali med tekmo. Z nemškimi dijaki smo se na ta dan še bolj zbližali in se skupaj zabavali ter se veliko pogovarjali. (TK)
V sredo smo dan pričeli kasneje kakor druge dni, saj smo imeli brunch v rokometnem stadionu. Brunch je bil sestavljen iz hrane z visoko hranilno vrednostjo kot so losos, zelenjava in sadje, juhe itd., saj je ta prav posebej sestavljena za prehrano športnikov. Po brunchu smo se preoblekli in šli v telovadnico. Spoznali smo našega trenerja nogometa za dan, ta je bil izredno izkušen nogometaš, ki pa danes poučuje mlajše generacije. Z nami je bil tudi bivši igralec Bundess lige.
Trening je bil precej naporen, saj so nam s tem želeli pokazati da je nogomet težka igra pa čeprav izgleda enostavna. V telovadnico pa je prišel tudi novinar iz lokalnega radia, ki je z nami naredil tudi intervju. V intervjuju nas je novinar vprašal kako nam je v Hammu in kakšni so naši občutki o Nemčiji. Naši nemški kolegi pa so nam sporočili, da je to najbolj poslušan radio v regiji, kar pomeni, da je veliko ljudi slišalo o našem projektu. Sledil je še trening rokometa, ki je bil krajši a vseeno zabaven in nadvse poučen.
Po naših treningih je sledil tudi ogled stadiona, kjer smo se naučili nekaj o njegovi zgodovini in gradnji.
Popoldne smo se odpravili v Maximillianpark, ki je nastal na mestu, kjer so nekoč kopali premog. Tam smo si najprej ogledali notranjost nekdanje pralnice premoga, ki je v obliki velikanskega slona, nato pa smo samostojno raziskovali park. (BG)
V četrtek smo imeli na urniku plavanje. Že zjutraj smo se skupaj odpravili do športnega kompleksa z bazenom Maximare. Najprej smo vstopili in se šli v garderobe preobleč, nato pa smo se šli stuširati ter se usedli na tribune, kjer smo počakali na nadaljnja navodila. Najprej so nam razložili, kaj vse bomo v bazenu počeli, nato pa smo se z dvema dolžinama ogreli in se zopet usedli na tribune, kjer smo počakali organizatorja, da je prišel po tisto skupino, ki je bila na vrsti za plavanje. Najprej smo torej po skupina po 3 – 4 plavali na 400 m, profesorji pa na 800 m, medtem pa so nam merili čas. V vmesnim časom, ko smo čakali, da pridemo na vrsto, smo ostali lahko plavali v drugem bazenu ali pa smo sedeli na tribunah. Ko smo vsi preplavali prvo disciplino je nastopila štafeta. Iz vsake države smo zbrali 4 dijake (kjer ni bilo možno, so vskočili še profesorji), ki smo tekmovali za svojo državo. Štafeta je potekala tako, da sta na vsaki strani bazena stala dva dijaka. Vsak dijak je moral preplavati eno dolžino (torej 50 m). Rezultati so bili naslednji: 1. mesto Nemčija, 2. mesto Finska, 3. mesto Slovenija. Vendar je bila naša ekipa edina sestavljena zgolj iz dijakov. Dobili smo tudi medalje in pokal. (TKV)
V petek smo imeli še zadnje druženje z našimi novimi nemškimi in finskimi prijatelji. Dan smo začeli ob osmih in se podali na zbirno točko od koder smo odšli z avtobusom do stadiona, kjer smo bili že v torek. Imeli smo tekmovanje med državami. Prva igra je bila igra z mehurčkastimi žogami. V žogah oblečeni smo poizkušali igrati nogomet. V žogah smo nato še poizkusili eno igro imenovano VIP. Razdeljeni smo bili na dve ekipi po štiri igralce. V vsaki ekipi je bil en igralec, ki je imel na svoji mehurčkasti žogi X. Če je sosednja ekipa zbila tega člana ekipe, je ta izgubila. Naslednja igra je vključevala loke. Razdelili smo se na štiri skupine. Imeli smo skupino s profesorji nato pa s slovenskimi, nemškimi in finskimi dijaki. Za to igro smo prejeli opremo, ki je vključevala zaščitna očala, zaščitni komplet za lokostrelstvo in lok. Igra je potekala tako, da je vsaka skupina bila na svoji strani in ciljala svoje sotekmovalce. Če je igralec zadet odide iz igrišča. Lahko se vrne le v primeru če njegov soigralec zadane kroge v tarči. Igra se lahko konča na dva načina. Če so zadeti vsi člani sosednje skupine ali pa so zadeti vsi krogci tarče. V tej igri so prvo mesto osvojili finski dijaki, drugo mesto profesorji, tretjo mesto nemški dijaki in zadnje mesto slovenski dijaki. Po vseh dejavnostih smo imeli v klubu tudi kosilo. Tam se nam je prav tako pridružil župan mesta Hamm Marc Herter. Zahvalil se je vsem sodelujočim. Nato pa so še razdelili med dijaki nagrade oz. medalje za tedenski športni uspeh. Kot skupno medaljo so zlato nagrado prejeli nemški dijaki, ki so za malenkost prehiteli slovenske dijake, ki smo za to dobili srebrno nagrado. Finski dijaki pa so prejeli bronasto nagrado. Po slovesni razglasitvi dosežkov smo se med seboj poslovili in odpravili proti hotelu kjer smo se pripravili na odhod naslednji dan. (AR)
V soboto smo se odpravili na železniško postajo, kjer smo ugotovili, da ima naš vlak zamudo, vendar smo imeli dovolj časa, da bi ujeli letalo. Po dveh urah smo prispeli na glavno železniško postajo v Düsseldorf in prestopali na vlak do letališča. Odpravili smo se do check-ina kjer smo izvedeli, da je naš let odpovedan. Vsi smo bili precej šokirani, nekoliko prestrašeni in žalostni. Po eni uri smo zvedeli za naš nadomestni let, ki naj bi bil naslednji dan ob 20.00. Letalska družba je poskrbela za začasno namestitev in tako smo imeli še en cel dan za odkrivanje Düsseldorfa. Odpravili smo se v center mesta kjer smo si ogledali tržnico, nekaj trgovin, posedeli na kavici in zvečer odšli nazaj v hotel. Po večerji v hotelski restavraciji pa smo se odpravili spat. Naslednje jutro smo lahko spali nekoliko dlje, se odpravili na zajtrk, pospravili našo prtljago in se spet odpravili v mesto. Zaradi nesreče na železnici vlak ni vozil, zato smo se v mesto peljali z avtobusom. Do mesta smo odšli po novi, še zanimivejši, a malce daljši poti. Pozno popoldne smo se odpravili nazaj na letališče in končno oddali prtljago. Letalo je vzletelo in na Dunaju smo pristali ob 21.15, prevzeli našo prtljago se odpravili proti domu. V Celje smo prispeli ob pol dveh ponoči, se hitro poslovili in odšli domov. (ET)
Obe profesorici sva ob bogatem programu obiskali tudi dva vrtca, s katerimi bomo sodelovali v prihodnje. V šolskem letu 2024/25 bomo tja poslali dijake na prakso v tujini. Globalizacija, digitalizacija in naraščajoča mobilnost posameznikov so spremenili naša pričakovanja in potrebe. Dandanes se od nas pričakuje, da bomo kos izzivom, ki jih prinaša svet v 21. stoletju. Gibanje preko mej, tako fizično kot virtualno, je postalo neizogiben del vsakdana, hkrati pa se je okrepila tudi želja po družbenem angažmaju in prostovoljnem delu. Projekt v okviru Erasmus KA220 se prav v teh kontekstih trudi ustvariti priložnosti za razvoj veščin, znanj in osebnostnih lastnosti, ki bodo posameznikom omogočili uspešno premagovanje izzivov, s katerimi se srečujejo. Zagotovo lahko trdimo, da je bilo prvo srečanje v Hammu uspešno in se veselimo naslednjega na Finskem.