Skrajni čas je, da preberemo tudi zapise naših dijakov, ki danes začenjajo zadnji teden prakse v tujini. Takole so svoje vtise pred enim tednom zapisale Sara, Špela, Brina in Klara:
Sara:
Danes je čas v vrtcu kar hitro minil. Nismo počeli nič kaj neobičajnega, mislim, da sem se že navadila na to rutino v vrtcu. Danes je dober dan zame, moram pa priznati, da se malo že veselim prihoda domov.
Špela:
Dan je zame presenetljivo hitro minil. Iskreno sem mislila, da ne bo. Rutina v vrtcu je postala že precej običajna tako da ni bilo nobenega problema. Otroci so mi narisali veliko risb in imeli so presenetljivo veliko energije za ponedeljek.
Brina:
Današnji dan je bil precej podoben ostalim. Vtisi so mešani. Vzdušje je mirno, zaspano, takšno, kot vreme. Verjamem, da bo jutrišnje sonce prineslo dobro voljo in pozitivno energijo. Danes sem se zares začela zavedati, kakšno izkušnjo trenutno doživljam in koliko novih spoznanj bom prinesla domov.
Klara:
Deževno jutro je kar vplivalo na naše počutje, bili smo zelo zaspani in brez energije. V vrtcu je potekala ista rutina kot vsak dan do sedaj. Popoldan smo se odpravile v mesto, ki nam je vedno bolj znano, in kupile nekaj spominkov. V upanju, da nam jutrišnji dan prinese lepo vreme smo hitro šle spat.
Tina je takole opisala svoj delovni dan:
Tina:
Ob 8.30 sem prišla v vrtec, odšla do vhoda, saj od včeraj sedaj pomagam pri sprejemu otrok. To pomeni, da otroke pospremim do skupne igralnice in garderobe. Ob 9.00 sem s svojo skupino odšla v igralnico, kjer smo poslušali glasbo, peli, sledila je ura angleščine, ki jo je tokrat vodila vzgojiteljica. Otroci se pri angleščini učijo splošnih stvari, kot so, kakšno vreme je zunaj, kateri dan je danes, v kateri sezoni smo. kateri mesec je … Po malici sem se jim pridružila pri uri športne vzgoje. Vse je potekalo podobno kot prejšnji teden. Ogrevanju je sledil tek nekaj krogov, sledilo je lovljenje, če je nekdo drugega ujel, sta se morala prijeti za roke in skupaj loviti ostale. Nato so se lovili z žogo, torej tisti, ki je lovil, je z metanjem žoge v ostale le-te ulovil, ulovljeni pa so se usedli na tla. Sledil je poligon z obroči – skakanje sonožno, po eni nogi, plazenje in skok čez pregrado. Za konec pa so se v skupinah po 5 otrok usedli v kolone in se prijeli prijatelja za sabo za noge in se plazili naprej do cilja. Sledilo je kosilo v jedilnici. Nekatere otroke sem hranila, pospravila za njimi, na koncu jim poslužila sadje. Med kosilom mi je ena izmed deklic rekla, da jo boli trebuh, kar pa sem povedala vzgojiteljici, ki je odvrnila, da deklici najverjetneje ni všeč juha in da se le dela, da jo boli trebuh. Ko sem stopila deklice, da bi pospravila za njo, je le ta pričela bruhati. Po kosilu sem odšla na malico in se ob 14.00 vrnila v igralnico. Takrat so otroci sedeli na tleh in se igrali miselne igre, tako da je bila v igralnici tišina. Sledil je pogovor o proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov, ki ga je vodila vzgojiteljica skupine. Po pogovoru so otroci na to temo še pobarvali pregibanke, ki sem jih preden sem odšla, izrezala.
Tole pa so sredini vtisi Tine, Vite, Žane Marie in Žive:
Tina:
V vrtcu je bilo zabavno. Dopoldne sicer malo manj, a so ga otroci znali popestriti. Vzgojiteljici sta že bolj zgovorni in mi mentorica pove, kaj se v skupini dogaja, če je kaj narobe, ali pa kaj moram narediti. Poleg tega pa sem danes otroke pozdravila v portugalskem jeziku: “Bom dia”, ti pa so bili šokirani. Navdušeni so me še naučili, kako se reče hvala, in posledično so bili zeloooo veseli.
Vita:
Danes sem v vrtcu zelo uživala, vzgojiteljice so bile v pogovoru z menoj bolj sproščene, otroci so bili veseli, ko so me videli, in je dan na splošno potekal zelo lepo. Vgojiteljice me učijo osnovnih portugalskih izrazov za lažje sporazumevanje z otroki. Velikokrat, ko otrokom kaj prepovem, in rečem “no”, se mi začnejo smejati, in nazaj govoriti “no”, ali pa mi celo groziti v portugalščini, če naredim nekaj, kar jimni všeč . Menim, da so tukajšnji otroci tukaj vzgojeni, kot otroci v Sloveniji, in da imajo tudi vzgojiteljice tukaj manj potrpljenja z določenimi posamezniki, kot v Sloveniji. Prav tako me je zbodlo,, kako se včasih vzgojiteljice bistveno manj ukvarjajo z otroki, in jih samo posedejo pred televizor, ter jim predvajajo risanko.
Žana Marie:
Danes sem dan v vrtcu preživela podobno kot vsak drugi dan do zdaj. V vzgojiteljico še zmeraj komuniciram zgolj zaradi pomembnih zadev, dobila sem vtis, da vseakor ni razlog v meni, kajti opažam, da ima tudi s svojo pomočnico zelo skopo komunikacijo. Zato si največkrat kar sama poiščem neko zaposlitev, npr. šiljenje, pometanje, brisanje miz…
Živa:
Danes sem bila v vrtcu ponovno v skupini, v kateri je deček, ki govori angleško, kar naredi moje delo v vrtcu še toliko bolj zanimivo, saj imam z njegovo pomočjo možnost vzpostavljanja dialoga s vzgojiteljicami. Čas je danes minil hitro, otroci te skupine pa so vidno bolj ubogljivi, kot otroci tiste skupine, ki sem jo obiskala včeraj. V skupini je bilo veliko manj vpitja in več zabave, poleg vsega tega pa me še kar naprej moti, kako se vzgojiteljice po moje veliko premalo ukvarjajo z otroki, prav tako, ko je kaj narobe, ali pa so otroci preveč živahni, jih preprosto posedejo na tla, prižgejo televizijo, in predvajajo risanke.
