Poročilo 3. teden
Z Manco sva v Franciji že tretji teden, počasi se bliža konec najine izmenjave.
Manca je prejšni teden odšla v Brugge. Jaz pa sem si v nedeljo ogledala Arras, ki je pozimi znan po svoji božični tržnici, in Vimy, občina, ki leži približno 10km stran od Arrasa, znan po bitki pri Vimy Ridgeu. Malo stran od mesteca je kanadski nacionalni spomenik Vimy, posvečen bitki pri Vimy Ridgeu in kanadskim vojakom, ki so padli med prvo svetovno vojno, tap pa ležita tudi dva kanadska pokopališča.
Ker sva z Manco opazili ogromno razlik pri prehranjevanju in hrani na sploh, sva se odločili, da bova tokrat pisali o hrani.
· Zajtrka skoraj nimajo, tudi pri nas večina ljudi, le redko je zajtrk, kar se tukaj ne razlikuje dosti. Večina zajtrka sploh ne je, če ga pa imajo so to po navadi kosmiči, kos kruha z maslom, ali pa kakšen rogljiček.
· Jedo čez cel dan. Namesto klasičnih večjih obrokov imajo pogosto skozi cel dan neke manjše prigrizke oziroma “snacke”. V šoli imajo pogosto še nek prigrizek pred kosilom, ki nekako nadomešča zajtrk, da zdržijo do kosila, ki je po navadi okoli dvanajste ure.
· Kosilo je v šoli, običajno kot že rečeno okoli dvanajstih, med vikendi pa kakšno uro kasneje. V prvem tednu sva že opisali da šolsko kosilo izgleda drugače kot pri nas. Lahko si izbiraš med običajnim obrokom (meso, riba, običajno omleta, in priloge, ki si jih nadevaš sam), pico ali grilom, slednja dva pa lahko izbereš le enkrat na teden. Poleg vsakega obroka si lahko nadevaš še juho, ter izbereš solato in sladico.
· Ko pridejo domov, najprej pojedo prigrizek. To nama je bilo malce nenavadno, ker sva obe navajeni, da jeva po šoli kosilo. Tukaj pa je pogosto prva stvar to, da pojedo nekaj malega, namesto da bi začeli z konkretnim obrokom. Prigrizek pred večerjo se običajno imenuje apero.
· Glavni obrok dneva je zvečer, kjer jejo v bistvu celo kosilo. Večerjajo zelo pozno, po osmi uri (povedali so mi da se večerja »uradno« prične po peti uri), in takrat imajo dejansko velik, konkreten obrok. Po večerji pa tudi vedno sledi posladek, ki jim je obvezen del večerje.
· Kruh je tukaj skoraj obvezen. Pri kosilu v šoli imajo na razpolago veliko košaro kruha, pri kateri se skoraj vsi ustavijo. Mnogokrat, s kruhom pojedo preostanek omake iz krožnika, ali pa ga pojejo kar tako, brez kakršnih koli namazov. Videli pa sva tudi zanimive kombinacije kot je kruh z pomerijem, majonezo in kečapom, ali pa na kruh namazan frutek.
· Z Manco sva opazili da sta tukaj najpogostejši prilogi poleg jedi, riž in testenine. Res redko jedo krompir, kar je pri nas najpogostejša priloga.
· Veliko različnih sirov. Siri so tukaj res povsod. Jedo jih za malice, kosilo, pa tudi velikokrat za sladico. Sama imam izredno rada sire tako, z veseljem poskusim vse kar mi ponudijo, moram pa reči, da ne vem če sem kadarkoli prej v tako kratkem času poskusila toliko različnih vrst sirov.
· Seveda pa nesmemo pozabiti na peciva. Rogljički tukaj so z našimi neprimerljivi. So izjemno masleni, tako zelo da se kar stopijo v ustih. Tukaj zelo priljubljene sladice so še pain au chocolat( to lahko primerjamo z našimi čokoladnimi žepki), tarte au sucre(sladkorna pita), mille-feuilles(kremna rezina), Éclair (ekler, je sladica, izgleda kot podolgovata palčka napolnjena z kremo; lahko je vaniljeva, čokolada, kava, pistacija, ter polita z enako kremo), makroni(najbolj zana je firma Ladurée, za slaščice nasploh), Madeleines (nežni masleni biskvitni kolački), in druge. Vse naštete sem poiskusila in lahko rečem, da so priljubljene z razlogom.
