Z Manco sva v Franciji že drugi teden, kar pomeni, da sva že skoraj na polovici najinega potovanja. Prejšnji vikend smo z mojo družino odšli v Pariz, h Leïni sestrični ter bratrancu. Njihova družina me je prijazno sprejela čez vikend, kjer sem si lahko ogledala Louvre, Notre-Dame de Paris, Eiffelov stolp in mnogo prečudovitih parižanskih ulic, naslednji dan pa smo šli na ogled Versajske palače. Manca pa je šla na obalo, kamor so mene peljali danes. Ker pa sva tukaj že kar lep čas, že od samega začetka opažava kulturne razlike, doživeli pa sva tudi kar nekaj kulturnih šokov:
Večina ljudi se tukaj ne preobuje, ko pride v hišo. To je bila prva stvar, ki sva jo z Manco opazili, ko sva prišli. Moja gostiška družina mi je morala to dopovedovati pomoje prvih deset minut, saj sem mislila da gre za nesporazum.
-Ljudje tukaj niso najboljši vozniki. Velikokrat opazim prekrške. Kar nama je bilo tudi zanimivo je, da se zelena luč na semaforju velikokrat prestavi direktno na rdečo, ter preskoči oranžno. Na prehodih za pešce pa tudi večina prečka cesto če v bližini ni avta, tudi če je luč na semaforju rdeča.
-LGBTQ in različne rase – kot sva že omenili, so ljudje tukaj veliko bolj odprti, glede tega, kar se nama zdi odlično.
-Ločevanje odpadkov izgleda drugače kot v Sloveniji. Rumeni koš → skoraj vsa embalaža (plastika, konzerve, tetrapak, karton, včasih tudi papir), Steklo→ pogosto gre v poseben zeleni kontejner na ulici, Sivi koš → mešani odpadki,Bio odpadki. Organizirano pobiranje odpadkov deluje isto, ampak nimajo kant za smeti, le črne plastične vrečke, ki jih pred jutrom za pobiranje pustijo pred vrati. Poleg tega čistijo tudi ulice in odpadke na njih.
-Trajnost- Z Leïo sva en dan šli jesti v McDonald’s, kjer sem opazila, da imajo, če si hrane ne vzameš za s sabo, plastično posodo za večkratno uporabo. Takšen način, pa naj bi imela tudi vsaka druga restavracija s hitro hrano. To se mi zdi izjemno zanimivo, odlična stvar, ki bi jo tudi mi v Sloveniji lahko spremenili.
-Veliko več ljudi se strastno ukvarja s športom- preko šole in šolskih aktivnosti ali tudi drugje.
-Zelo slabo znanje angleščine. Tudi za matematiko rečem, da imajo precej lažjo snov. Res je da je Leïa leto mlajša, a se izenači saj hodi na težjo stopnjo matematike, pa je kljub temu veliko lažja kot pri nas.
Čeprav so Leïni prijatelji izjemno prijazni in so me zelo lepo sprejeli ter se izjemno trudijo pogovarjati v angleščini (čeprav velika večina izjemno šepa na tem področju), se mi zdi, da so Francozi nasploh manj olikani. Seveda je pomembno, da povem, da niso vsi takšni, a po mojih izkušnjah bi rekla, da tukaj veliko večkrat naletiš na ne najboljšo izkušnjo v strežbi, v trgovinah in pa tudi nasploh. Da prideš do sedeža na javnem avtobusu dostikrat doživiš kar nekaj prerivanja ali potiskanja.
Poljubčki na lica- kolikor opažam se načeloma veliko manj objemajo/dotikajo, saj je to za njih preveč intimno. Pri nas bi rekla, da so objemi svojih bližnjih pogosta stvar, ki je normalizirana, ni čudna ali neprijetna. Tukaj tega načeloma ni. Objameš se le s svojo izbrano osebo, ter s starši včasih.
Stereotip, ki definitivno drži je pritoževanje. Sama ne razumem francoščine, ampak toliko kolikor mi Leia prevaja se dosti pritožujejo. po tonu ter obrazni mimiki zdaj točno vem ko jim nekaj ne ustreza, kljub temu da ne znam jezika.
Zelo cenijo dobro hrano, in hrani posvečajo več pozornosti. Urnik hranjenja tudi poteka drugače kot pri nas doma.
