Polovica prakse v tujini je že mimo. V sredo, 8. 11., so bili Maks, Taja in Sara prosti, saj imajo v tem vrtcu 4-dnevni delovni teden. Super, ali ne? Seveda niso bili popolnoma brez zadolžitev. Skupaj s profesorico Simono Vincelj so si ogledali nekaj znamenitosti in zanje zapisali tudi predstavitev.
Taja je predstavila baziliko sv. Mihaela. Takole je zapisala: “”Današnji dan smo začeli nekoliko drugače. Kot dogovorjeno smo se skupaj s prof. Simono Vincelj ob 11.00 odpravili proti Musèe d’Aquitaine. S tramvajem smo se peljali do postaje Saint Michel in pot nadaljevali peš. Medtem smo si ogledali nekaj znamenitosti. Najbolj mi je bila všeč Bazilika sv. Mihaela. Cerkev je dobila ime po soteski, v kateri stoji, zgrajena pa je bila med 14. in 16. stoletjem. Je značilnega gotskega sloga s 114 metrov visokim zvonikom, na vrhu katerega se lahko vidi edinstven panoramski razgled. Notranjost bazilike je okrašena s čudovitimi kapelami, freskami in vitražnimi okni. Ena izmed najbolj znanih fresk prikazuje zmago nad zmajem, ki je simbol svetega Mihaela. Uvrščena je tudi na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Občasno se v notranjosti odvijajo koncerti in kulturne prireditve, ki privabljajo umetnike in občinstvo iz celega sveta. Ogledali smo si tudi Grosse Cloche in prispeli do muzeja. Tam smo bili vse do 13.10 ure, nato pa so se našemu raziskovanju mesta pridružile še Špela, Pija in Ajda.”
Sara je občudovala Veliki zvon: “Danes smo imeli jaz, Taja in Maks prost dan, ker tako vrtec (Ecole Maternelle du Pas st. Georges) kot nekatere osnovne šle ob sredah niso odprte. Zjutraj smo se s prof. Vincelj odpravili mimo bazilike Saint-Michel do Grosse Cloche. Grosse Cloche, ali »Veliki Zvon« je eden najstarejših zvonov v Franciji. Postavljen je bil v 15. stoletju na mestnem trgu Saint – Eloi. Ta znamenitost je znana po svojem bronastem zvonu, ki tehta več kot sedem ton. Zvonjenje Grosse Cloche se je v preteklosti uporabljalo za obveščanje prebivalcev o požarih, vojnah in pomembnih dogodkih, kar pripomore k njegovi posebni vlogi kot stražarja mesta. Grosse Cloche ni le kamnita struktura; je živa priča mesta Bordeaux in simbol povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Po ogledu smo se peš odpravili do Musée d’Aquitaine. Tam smo si ogledali znamenitosti iz obdobja prazgodovine, antike, srednjega veka, moderne dobe, Bordeauxa iz 18. stoletja in življenja v Zahodni indiji.”
Maks pa je izbral Muzej Akvitanije: “Ker je naš vrtec ob sredah zaprt, smo bili prosti. Dan smo izkoristili za ogled znamenitosti mesta, s profesorico Vincelj pa smo obiskali Muzej Akvitanije. Muzej se nahaja v središču mesta, ustanovljen je bil leta 1987. Zbirke muzeja te popeljejo skozi bogato zgodovino francoske regije Akvitanije in razkrijejo tradicije in zapuščine iz obdobja prazgodovine, antike, obdobja razsvetljenstva in vse do industrijske revolucije v devetnajstem stoletju. Vsake toliko časa muzej gosti različne dogodke, vinarski in gastronomski, ter razstave, ki razkažejo bolj specifične teme, obdobja ali lokalne umetnike.”
Špela, Ajda in Pija so ta teden v vrtcu, ki je sicer odprt tudi ob sredah, a le do 12. ure, tako da so tudi one lahko izkoristile prosto popoldne za spoznavanje Bordeauxa.
Kot so ugotovili, so vrtci tu bolj podobni šolam oz. so kot “male šole” in da imajo kar veliko usmerjenih dejavnosti, ki so povezane s spodbujanjem grafomotorike, prepoznavanjem črk in števil … Ker je tu (zlasti v tem letnem času) precej deževno vreme, so ugotovili, da otrok to prav nič ne ovira – vsakodnevno se igrajo na dvorišču, čeprav pada dež. Vsi pa so ta teden tudi predstavili Celje in Slovenijo ter otrokom predstavili tradicionalni slovenski zajtrk. Vsi so se urili v francoščini že pred odhodom in tako so kar velik del predstavitve znali povedati v tem, sicer lepem, a zahtevnem jeziku. Ob tej priložnosti se vsi tudi zahvaljujemo profesorici Maji Barbari Kokot, ki jih je odlično pripravila.
