V nedeljo, 12. 11. 2023, je v Slovenijo vrnila profesorica Vincelj, namesto nje pa bo z dijaki do konca prakse ostal profesor Šonc. V ponedeljek je najprej odšel v vrtec, kjer delajo Ajda, Špela in Pija. Dekleta so prejšnji teden prakso opravljale v vrtcu Ferdinand Buisson v Beglesu, ta teden pa so v vrtcu Pas st. George, kjer so bili prejšnji teden Taja, Sara in Maks.
Ugotovili so že, da imajo Francozi precej drugače organizirano predšolsko vzgojo in da so vrtci v bistvu “male šole”. Ajda je takole zbrala svoje vtise: “V času prakse sem se naučila veliko novih stvari, saj je delo v tujem okolju popolnoma drugačno kot pri nas, način dela, navade, rutina, običaji, kultura … Vse je popolnoma drugače. Sprva so se mi zdele nekatere stvari popolnoma nesmiselne ali čudne, a bolj kot sem opazovala njihovo delovanje v skupini, bolj so mi nekatere stvari postale všeč. Kot na primer, na začetku se mi je zdelo trapasto, da v vrtcu, v katerem sem bila na začetku, niso imeli zares postavljene rutine. A dan za dnem sem počasi ugotovila, da mi je njihov svobodni način prav všeč. Najbolj sta mi bili všeč dve stvari, in sicer da se otroci vsi med sabo sprejemajo, ne glede na barvo las, kože, velikost, starost. In druga, da zelo lepo skrbijo eden za drugega, starejši otrok vedno poskrbi za mlajšega, za katerega je zadolžen in se s tem nauči odgovornosti in skrbi za druge. Njihov sistem učenja je v primerjavi s slovenskim precej bolj zahteven, otroci znajo pri petih letih že pisati, se učijo pisane črke, šteti do najmanj 30, črkovati in podobno. Kljub temu, da so se otroci zmožni naučiti tega že zelo zgodaj, se mi zdi, da je vseeno za nekatere stvari prezgodaj. Tudi moja mentorica je rekla, da se strinja in da bi nekatere stvari lahko prestavili za leto ali dve naprej. A kljub vsemu je praksa v tujini ena izmed mojih najlepših izkušenj, saj sem se naučila izredno veliko o tem, kako smo si med sabo različni in naučila sem se biti bolj samostojna. Hkrati pa sem vzljubila potovanje in raziskovanje različnih običajev, kultur in krajev. Prakso v tujini priporočam vsem, saj je enkratna izkušnja!”
Kaj pa je o svoji izkušnji zapisala Pija?
“»Kako me bodo sprejeli? Kako se bomo sporazumevali?« so bile moje misli pred začetkom dvotedenske prakse v Franciji. Sama še namreč nisem bila tako daleč od doma in res nisem vedela kaj pričakovati. Sedaj po enem tednu pa mi je že hudo, da čas tako hitro beži. Francoski sistem je vsekakor drugačen od našega in to se vidi že pri imenovanju vrtca. Francoski vrtci so tako imenovane male šole in jih obiskujejo otroci stari od 2 do 6 let. Presenetilo me je kaj vse njihovi otroci že znajo. Petletniki imajo namreč znanje, ki ga naši otroci pridobivajo v drugem in tretjem razredu osnovne šole npr. pisanje pisanih črk, štetje skoraj do števila sto. Kljub obilnemu pridobivanju znanja, se v vrtcih veliko igrajo, pojejo, plešejo in se zabavajo. Vesela sem, da so me otroci sprejeli in da smo se skupaj veliko igrali. Že sedaj pogrešam pogršam otroke iz vrtca Ferdinand Buisson. Tukaj sem prav tako spoznala francoski vsakdan, ki je drugačen od našega. Hvaležna sem, da sem lahko del tega projekta in ga vsekakor priporočam vsakemu, ki bi radi videli in spoznali nekaj novega. Domov se bom vrnila z novim znanjem in izkušnjami, ki verjamem, da mi bodo prišle še kako prav.”
Tudi Špela ima o praksi pozitivne izkušnje:
“Francija, Finska ali Poljska? Ob prijavi na prakso v tujini si ne bom postavljala velikih pričakovanj, mogoče ne bom sprejeta. Če lahko izbiram, bi res rada videla Francijo, njihovo kulturo, način dela v vrtcu. Bila sem sprejeta. In ne morem verjeti, da je štirinajst dni že skoraj za mano. Otroci v vrtcu so me super sprejeli. Naučila sem se veliko novega kot na primer, dobila sem veliko idej za dejavnosti in igro v vrtcu in seveda nekaj novih besed, ustvarila sem ogromno zanimivih in nepozabnih spominov. Njihov delovnik mi ni najbolj blizu, saj se vrtec odpre šele ob pol devetih, vmes imajo dve uri prosti za kosilo in delajo tudi do sedmih. Njihov čas za kosilo smo mi predvsem izkoristili za pisanje dnevnika, občasno pa tudi za ogled mesta. Všeč mi je bilo, da smo imeli vikende proste in smo lahko raziskali mesto in njegovo okolico. Zelo sem se navezala na otroke, saj so kljub temu, da so vedeli, da jih ne razumem poskušali komunicirati z mano. Prakso v tujini priporočam vsem, ki bi radi pridobili nove izkušnje in ideje za delo v vrtcu in videli svet.”
