Praksa v tujini – Finska 2023

V soboto, 9. 9. 2023, so se s prakse v tujini vrnile Mia Vozelj, Zala Bajda in Brina Mlakar iz 4. h ter Tea Vrstovšek in Ema Grobelšek iz 4. a. Dopoldneve so preživljale v vrtcu, razen enega dne, ko so jim predstavili našo partnersko šolo Valkeakosken ammatiopisto (VAAO), ter program, ki je približno podoben naši predšolski vzgoji. Dekleta so bila še posebej navdušena nad prevladujočo prakso. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo koordinatorici Heidi-Maria Listo, ki je poskrbela za mnoge podrobnosti izvedbe ter samo izvajanje logistike, ter profesorici Pirkko Maatraiva, ki je dekletom predstavila program in z njimi izvedla poglobljeno analizo predšolske vzgoje.

Program predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje –  Center ima dolgo tradicijo pošiljanja dijakov na prakso v tujini. Sprva smo sodelovali s Konzorcijem ekonomskih šol, od leta 2021, ko smo prejeli Erasmus+ akreditacijo, pa je organizacija popolnoma v naši organizaciji. Delo in organizacija predšolske vzgoje se precej razlikuje od države do države. Glede na pretekle izkušnje lahko trdimo, da so slovenski javni vrtci primerljivi s finskimi in daleč presegajo tiste, ki so jih dijaki imeli priložnost spoznati na Malti, v Španiji ali celo na Irskem.

Zakaj je izkušnja prakse v tujini tako dobrodošla za dijake? Zagotovo je eden od razlogov izboljšanje medkulturnega razumevanja. Praksa v tujini omogoča dijakom, da se poglobijo v tuje kulture, kar prispeva k razumevanju in sprejemanju različnih svetovnih nazorov. To je še posebej pomembno v današnjem vse bolj globaliziranem svetu (Vir: Dwyer, M. M., & Peters, C. K. (2004). “The Benefits of Study Abroad.” IIE Networker, 8(1), 11-14.)

Praksa v tujini predstavlja priložnost za izboljšanje znanja tujih jezikov. Naši dijaki morajo poleg aktivnega znanja angleščine poznati še besede iz finščine ali poljščine ali francoščine (trenutno so to države, kamor jih pošiljamo). V veliko pomoč jim je aplikacija Duolingo, za francoščino pa jim bomo v šolskem letu 2023/24 tudi organizirali krajši tečaj. Ker se učijo komunicirati v realnih situacijah, je tako učenje veliko bolj učinkovito kot tradicionalno učenje jezikov.

Razvoj medkulturnih kompetenc – praksa v tujini spodbuja razvoj veščin, kot so prilagajanje, medkulturna komunikacija, strpnost in reševanje konfliktov. Že sama izkušnja potovanja na drug konec Evrope predstavlja svojevrstno učno situacijo, saj se na letališču mnogi prvič srečajo s pisano množico različnih ras in narodnosti. Zlasti Finska predstavlja dober zgled vključevalne prakse, ki jo dijaki spoznajo preko praktičnih primerov in svoje izkušnje prenesejo tudi v vrtce v Sloveniji, kjer opravljajo redno praktično usposabljanje z delom.

Dijaki programa predšolska vzgoja imajo v času 4-letnega šolanja predvidenih 10 tednov praktičnega usposabljanja z delom. Zagotovo je to eno najbolj priljubljenih obdobij šolanja, saj lahko teoretično znanje končno tudi uporabijo v praksi. Za mnoge je to potrditev, da so pravilno izbrali svojo karierno pot. Na Finskem je poklicno in strokovno izobraževanje tesno povezano s prakso – zagovarjajo pristop »learning by doing«, torej učenje preko dela in teoretični predmeti nimajo takšne veljave kot pri nas. Če posameznik pokaže željo po delu in se izkaže v delovnem okolju, je to bolj pomembno kot pridobivanje ocen pri splošno-izobraževalnih predmetih. Praksa v tujini lahko ponudi edinstvene izkušnje na delovnem mestu v mednarodnem okolju, kar izboljša zaposljivost po končanem študiju (Vir: The Erasmus Impact Study (2014). “Effects of mobility on the skills and employability of students and the internationalisation of higher education institutions.”). Vsi dijaki, ki opravijo prakso v tujini, prejmejo Europass potrdila, ki predstavljajo dodano vrednost redni izobrazbi.

Izkušnja prakse v tujini dijakom tudi omogoči raziskovanje različnih pristopov v predšolski vzgoji, ki jih morda ne bi srečali v svoji domači ustanovi. Primerjava in iskanje prednosti (tako v tujini kot v domačem okolju) pri dijakih razvija sposobnost primerjanja in analiziranja in s tem mišljenje na višjih taksonomskih stopnjah.