Po ogledu obrata za predelavo voda smo v CSU v Kruševcu imele delavnico na temo ogljičnega odtisa.
Dekleta so preračunavala, kolikšen ogljični odtis ustvarijo z doma pridelano in pripravljeno hrano, s kupljeno že pripravljeno hrano, s kupljenimi surovinami za hrano. Nadalje so ogljični odtis preračunavale glede na načine in količino na posamezni način porabljene vode, porabo elektrike z električnimi aparati in IKT tehnologijo, z odpadki (načini “pridelave” odpadkov in recikliranja le teh), z uporabo prevoznih sredstev (koliko km “preživijo” kot potniki v prevoznih sredstvih).
Številke, ki so jih dobile, so bile zanimive. Vsekakor pa na tej delavnici ni bilo izpostavljeno dejstvo, kolikšen ogljični odtis se ustvari v tehnološki proizvodnji vseh dobrin, ki jih uporabljamo vsakodnevno.
Namen delavnice je bil jih ozavestiti, da vsi doprinašamo svoj delež h kar visokem ogljičnem odtisu. V pogovoru je bilo zaznati, da se doma poslužujejo tudi krožnega gospodarstva. Res zgolj v minimalnem deležu, prisotno pa vendarle je.
