10.11.2022
Prvi teden pouka v Avstriji se počasi izteka. Njihovega urnika sem se že nekako navadila in zdi se mi, da razumem vedno več. Danes pa sem se odločila, da bolj pozorno spremljam prihod učencev v šolo, prometne povezave…
ANALIZA:
Mene in mojo gostiteljico v šolo vozi njena mama, kadar pa mama avta ne potrebuje, se odpeljeva sami. Tako je tudi predvsem med učenci višjih letnikov najpopularnejši samostojni prihod v šolo z avtom. Približno petdeset metrov od šole se nahaj parkirišče namenjeno učiteljem, kakšnih sto metrov stran pa se nahaj še parkirišče za avte učencev.
Učenci, ki živijo blizu gimnazije, v šolo pridejo peš.
Možnost za učence, ki živijo daleč stran od šole je tudi, da živijo v kampusu. Večina slovenskih učencev je tako nastanjena v dijaškem domu, ki je od šole oddaljen približno deset minut z avtom in v šolo prihajajo z avtobusom. Slovenci, ki pa živijo takoj čez mejo v šolo hodijo peš ali pa jih zapeljejo straši.
Takoj pred vhodom v šolo stoji avtobusna postaja, vendar je prihod v šolo z avtobusom oziroma javnimi prometnimi povezavami tukaj, za razliko od Slovenije najmajn priljubljen/uporabljen.
—
Po končanem pouku, ki se je danes vlekel v pozno popoldne, sem si ogledala trening karateja svoje gostiteljice. Dan je bil dolg in naporen, doma sem večer preživela v družbi gostiteljice.