Sem na polovici mojega bivanja v italijanskem mestu Brescia. Za mano je že več tisoč prehojenih korakov po starem mestnem jedru. Mesto je mešanica novo gradnje, srednjeveškega pridiha in rimskih ostankov. Staro jedro je kljub velikosti mesta majhno. V mestu je veliko manjših butikov in trgovin, v primerjavi s Slovenijo pa imajo manj prostorov namenjenih kavarnam. Namesto kapučina, ki ga pijejo le do 11. ure, si Italijani raje privoščijo italijanski espresso s kakšnim sladkim prigrizkom.
Ko pa pomislimo na italijansko hrano, pomislimo na pice in testenine. Lahko rečem, da pojejo veliko testenin, vendar so vsake drugačne od prejšnjih. Tudi pico si privoščijo enkrat ali dvakrat tedensko. Na vodovodu imajo filtre, saj voda ni pitna. Iz ljubezni do gazirane vode pa imajo poleg filtra nameščen dodatek za dodajanje ogljikovega dioksida v vodo.
Sam šolski sistem je v primerjavi z našim precej bolj stresen za dijake, saj nimajo omejenega tedenskega števila pisnih ocenjevanj. Na teden lahko pišejo tudi 5 testov, ki jih pišejo od ene do dveh šolskih ur. Ocenjeni so z ocenami od 2 do 10. Šele ocena 5 je pozitivna. Učitelji ocenjujejo tudi s 5, 5; 6, 5; 7, 5; 8, 5… V usvajanju znanja in ciljev se naš šolski sistem razlikuje od italijanskega, saj imamo v Sloveniji več vsebin in tudi ciljev, ki jih moramo usvojiti pri posameznem predmetu.
V preteklem vikendu sem z družino obiskala bližnje jezero, ki bi ga lahko primerjali z Blejskim. Razlika pa je le v velikosti, saj Iseo jezero povezuje Bergamo in Brescio, na sredini pa ima največji otok v Evropi.
Kljub stereotipnemu, uživaškem in počasnem slogu življenja Italijanov, je njihov teden poln športnih obšolskih aktivnosti. Tako sem si med vikendom ogledala košarkarsko tekmo med dvema lokalnima ekipama.